Mihail Riklin, rojen leta 1948 v Leningradu, je ruski filozof, kulturolog in prevajalec. Študiral je in doktoriral v Moskvi, tam pa se je tudi prvič zaposlil, in sicer kot asistent na Filozofskem inštitutu Akademije znanosti ZSSR. Predaval je na številnih tujih univerzah, v zadnjih letih je tesneje sodeloval s Humboldtovo univerzo v Berlinu, v zimskem semestru 2014/2015 pa je raziskoval na kölnski univerzi. Sam se imenuje za učenca Merába Mamardašvilija in Jacquesa Derridaja. Njegova pokojna žena Ana Alčuk ga je označila za enega glavnih in neutrudnih posrednikov zahodne filozofije ruskemu bralcu.
Že v prvi knjigi, Terorologike (1990), se loteva tem, ki ga zaposlujejo še naprej: pojava zavesti in govora, kolektivnih teles ter kulture v času terorja. Po njegovi ugotovitvi se teroristični univerzum opira na tri stebre: neobčutljivost oziroma sledenje lastnim nagnjenjem, občutek osamljenosti in prednost transgresije pred užitkom. To so hkrati tri temeljne značilnosti sovjetske in protisovjetske družbe. Riklin vztraja, da komunistični teror in njegova protipodoba nista istovetna, zato se razlikuje tudi njuna krivda; prvi, pravi, privzame obliko depresivne nevroze.
V Času diagnoze (2003) piše o psihotičnem in halucinogenem potencialu postsovjetskega vsakdana, v knjigi Svastika, križ, zvezda. Umetniško delo v času vodene demokracije (2006) pa o razsežnostih postsovjetskega religioznega patriotizma in fašizma. Pričujoči naslov, Svoboda in prepoved, nadaljuje to razmišljanje o kulturi v obdobju terorja.
Knjiga je izšla leta 2015 z mehko vezavo, njene mere so 14,0 x 20,0 cm.
Podobne knjige, ki jih lahko naročite
Anita Ogulin, Vasja Jager (2025)
Št. strani: 184
Oliver Sacks (2015)
Št. strani: 315
Auer Margit (2019)
Št. strani: 205
David Perlmutter (2017)
Št. strani: 381
Mak Dizdar (2023)
Št. strani: 277
Dr. Melanie Joy (2023)
Št. strani: 190
Milan Dekleva (2020)
Št. strani: 25
William Dalrymple (2012)
Št. strani: 382
Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.