Mihail Ryklin (r. 1948 v Leningradu) je ruski filozof, kulturolog in prevajalec. Doktoriral je v Moskvi, kjer je bil tudi prvič zaposlen, kot asistent na Filozofskem inštitutu Akademije znanosti ZSSR. Predaval je na številnih tujih univerzah, nazadnje je tesneje sodeloval s Humboldtovo univerzo v Berlinu, v zimskem semestru 2014/2015 pa je raziskoval na univerzi v Kölnu. Za svoja učitelja navaja Meraba Mamardašvilija in Jacquesa Derridaja.
Že v prvi knjigi Terorologike (1990) se loteva pojava zavesti in govora, kolektivnih teles ter kulture v času terorja. Po njegovi ugotovitvi se teroristični univerzum opira na tri stebre: neobčutljivost oziroma sledenje lastnim nagnjenjem, občutje osamljenosti in prednost transgresije pred užitkom. To so hkrati temeljne lastnosti sovjetske in protisovjetske družbe. Ryklin vztraja pri neistovetnosti komunističnega terorja in, posledično, krivde obeh strani: prva privzema obliko depresivne nevroze.
O psihotičnem in halucinogenem potencialu postsovjetskega vsakdanjika piše v knjigi Čas diagnoze (2003), o razsežnostih postsovjetskega religioznega patriotizma in fašizma pa v knjigi Svastika, križ, zvezda. Umetniško delo v času vodene demokracije (2006).
Delo je v prevodu Urše Zabukovec leta 2015 v zbirki Labirinti (43) izdalo Literarno-umetniško društvo Literatura. Izvirni naslov je Svoboda i zapret. Uredil ga je Matevž Kos. Knjiga obsega 254 strani, vezana je mehko, meri 14,0 x 20,0 cm. ISBN: 9789616952446.
Podobne knjige, ki jih lahko naročite
Ann Boroch (2013)
Št. strani: 413
Barbara Bajd, Tristan Mory (2017)
Št. strani: 48
Napoleon Hill (2019)
Št. strani: 338
Erich Fromm (2020)
Št. strani: 309
Pete Walker (2025)
Št. strani: 404
Justina Engelmann (2019)
Št. strani: 94
Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.