Zanimivi prispevki

Rdeča tabletka Andreja Kurpatova: o čem govori knjiga o tem, kako nas možgani zavajajo, in zakaj jo je vredno prebrati

Rdeča tabletka. Zazri se resnici v oči! – A. Kurpatov, Knjigarna Cangura

Rdeča tabletka. Zazri se resnici v oči! je knjiga ruskega psihoterapevta Andreja Kurpatova, ki jo sam označi kot »knjigo o tem, kako nas možgani zavajajo in kako se z njimi pogoditi«. Namenjena je bralcem, ki so po avtorjevih besedah »znanstvena dejstva pripravljeni jemati z vso resnostjo in se ne otepajo resnice samo zato, ker ne laska njihovemu samoljubju«. Mehka vezava, 236 strani, v prevodu Nine Drašler jo je leta 2023 izdala založba Cangura.

O čem govori Rdeča tabletka

Izhodišče je trdna trditev: »Resnični svet ni takšen, kakršen se nam dozdeva, da je.« Kurpatov nadaljuje: »Vse, kar mislimo, čutimo in doživljamo, je iluzija, nekakšna halucinacija, ki jo proizvajajo naši možgani.« Podobo rdeče tabletke je po lastnem pripisu izposodil iz filma Matrica: modro, tableto iluzije, dobimo po privzetem, za rdečo pa se je treba odločiti.

Knjiga ima štiri poglavja: Protislovje, Naključnost, Obilje izbire in Usoda. V prvem avtor predstavi svoj »pristop«: »Iskanje, prepoznavanje in razreševanje protislovij je najprimernejši pristop in zares deluje.« Če z življenjem nismo zadovoljni, pravi, nekje v glavi nosimo protislovje, ki ga naši možgani pred nami skrivajo.

Poskusi, na katere se opira

Kurpatov ne argumentira z mnenji, ampak z raziskavami, ki jih opisuje bolj ali manj kot zgodbe. Študenti, ki so jih prosili, naj se spomnijo šolskih ocen, so se spomnili »89 odstotkov svojih petic, 69 odstotkov štiric, 51 odstotkov trojk in samo 29 odstotkov dvojk«. Sommelierji so pokušali eno in isto vino, a so brez pridržkov priznali, da je vino iz steklenice za 90 dolarjev boljše kot vino za 10 dolarjev. V Kahnemanovem poskusu s skodelicami se je »prodajna« cena od »nakupne« razlikovala kar dvakratno.

Najdlje gre pri Libetovem poskusu, o katerem avtor zapiše: »Libet je dokazal, da se naši možgani odločijo prej kot zavest.« To je Kurpatovo branje raziskav in jo je pošteno brati kot njegovo tezo, ne kot zaključeno stvar. Po njegovem to pomeni, da so se o tem, kar mislimo, da smo se odločili sami, v resnici odločili že naši možgani.

Odnosi, dolgovi in občutek, da dajemo več

Velik del knjige govori o ljudeh okoli nas. Kurpatov trdi, da nas dojemanje samih sebe zavaja tudi tukaj: »Mi smo tisti, ki dajemo na dolg – nekomu čustva, nekomu moči, nekomu pa tudi sredstva. Mi dajemo! Od nas jemljejo! Tako smo se navadili razmišljati.« Zakaj to ne deluje? »Ker oni o sebi razmišljajo enako.« Opira se tudi na izkušnjo iz devetdesetih let, ko je delal na kriznem oddelku psihiatrične bolnišnice v Sankt Peterburgu, in na zakone, v katerih so se »navidezni dolgovi« nabirali desetletja.

Zato je ena od obljub knjige, da boste razumeli, zakaj se vam zdi, da za druge naredite več, kot oni naredijo za vas, in kako razbrati motive drugih ljudi, da z njimi bolje sodelujete.

Smisel, cilji in motivacijski nasveti

Drugo poglavje se začne z vprašanjem: »Ste kdaj razmišljali o smislu svojega življenja več kot deset minut skupaj?« Avtor meni, da besede, kot so samouresničitev, cilji in osebna rast, prekrivajo praznino:

»Samouresničitev« je abstrakten pojem. Človek ima konkretne sposobnosti in izvaja konkretna dejanja.

Do motivacijskih govorcev je neprizanesljiv: »vsakršna obljuba lahkega dobička je čista prevara.«

Tu je pomembno opozorilo. Recepta ne dobite: »Knjiga ne razkriva preprostih receptov v slogu naredi to in ono, pa se ti bo vse izšlo.« Kar ponuja, je »možnost poznavanja, uvida, razumevanja. Ampak samo možnost.«

Za koga je ta knjiga

Avtor je pri tem natančen, včasih do robu. Že na naslovnici piše, da je to »knjiga za intelektualno manjšino«, ki »nikakor ni primerna za tiste, ki kanijo biti zaradi česarkoli užaljeni«. V opozorilu pa: »Če je v vašem življenju vse v redu, če ste z vsem zadovoljni, če vam je vse všeč in »problemov ni«, potem nikar ne posegajte po tej knjigi.« In še: »Če ne želite doživljati močnih občutkov, knjige ne berite.«

Mi pri Canguri to beremo kot uredniško opombo: ton je oster, brez tolažbe, in bo bralcu, ki išče nežno spodbudo, težko ustrezal. Primerna je za tistega, ki ga zanima, kaj o odločanju, smislu in odnosih pravi nevroznanost, tudi kadar to ni prijetno.

Kaj odnesete

Najprej nekaj o branju samem. Kurpatov opozarja: »Če boste to knjigo brali kot nekakšno leposlovje, da bi pač zapolnili čas, od nje ne boste imeli prave koristi.« Obljublja eno stvar: »Obljubim lahko le eno: govoril bom resnico.« Prijemi, ki jih opisuje, so bili preizkušeni v projektu Akademija razuma, na koncu knjige pa avtor to skupnost tudi predstavi.

V četrtem poglavju avtor izbere Rooseveltovo misel kot vodilo: »Naredi, kar moreš, s tem, kar imaš, tam, kjer si.« Po avtorjevi zasnovi dobite pristop, ne obljube: način, kako iskati protislovje v lastnih odločitvah.

Pogosta vprašanja

Je Rdeča tabletka priročnik s koraki? Ne. Avtor sam zapiše, da knjiga ne razkriva preprostih receptov in da noben nasvet ne deluje, dokler ne dojamete bistva zadeve.

Katere teme obravnava? Delovanje možganov pri odločanju, odnose z drugimi, smisel in namen življenja ter vsiljene stereotipe. Predstavlja tudi vprašanje, kaj si človek v resnici želi.

Kdo je avtor? Andrej Kurpatov je ruski psihoterapevt. Po podatkih iz opisa knjige je napisal več kot sto znanstvenih člankov in monografij o psihoterapiji, mejnih duševnih motnjah in psihosomatskih boleznih, to pa je njegova prva poljudnoznanstvena knjiga po desetih letih.

Če vas takšen pristop zanima, si Rdečo tabletko lahko ogledate v naši knjigarni.

Pripravljeno s pomočjo personaliziranih orodij UI in podvrženo osebnemu uredniškemu pregledu in končni obliki.