Pandemija in slovenski bralec: kaj so brali Slovenci 2020–2021

Posted by

claud eai

Analiza: april 2026 · posodobljeno april 2026

Pandemija COVID-19 je v Sloveniji v letih 2020 in 2021 skokovito povečala branje. Splošne knjižnice so marca 2020 zaprle vrata; v prvem tednu zaprtja je platforma Biblos zabeležila devetkratno povečanje izposoje e-knjig. Spletna knjigarna Emka je v prvih dveh mesecih pandemije podvojila prodajo v primerjavi z istim obdobjem prej. Kaj so brali Slovenci v teh dveh letih — in kako je pandemija trajno spremenila slovenski knjižni trg?

Številke, ki opisujejo pandemično branje v Sloveniji

Biblos je v prvem tednu zaprtja knjižnic marca 2020 dvignil dnevno izposojo z okoli 300 na 2.700 izposoj — devetkratno povečanje.
Tedensko število uporabnikov Biblosa se je s približno 1.000 povzpelo na več kot 5.000 v nekaj tednih.
Splošne knjižnice so v marcu in aprilu 2020 poročale o izrednem porastu novih članov, saj so uvedle spletni vpis in brezstični prevzem.
Spletna knjigarna Emka je v prvih dveh mesecih pandemije podvojila prodajo; rast se je ohranila tudi v drugi polovici 2020 in v prvi polovici 2021.
V letu 2020 je bila Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj najbolj izposojena knjiga v slovenskih splošnih knjižnicah — ne samo med slovenskimi avtorji, ampak absolutno.

Pet naslovov, ki so zaznamovali pandemično obdobje

1. Bronja Žakelj, Belo se pere na devetdeset

Avtobiografski roman o preživetju otroškega raka je leta 2019 prejel Kresnika, a šele pandemija ga je naredila za kulturni fenomen. V letu 2020 ga je množično bralo tako šolsko kot odraslo občinstvo. Knjiga je odgovorila na potrebo po empatični, katarzični literaturi v trenutku kolektivne tesnobe. Beletrina jo je v petih letih ponatisnila devetkrat. Skupna prodaja je presegla 21.000 izvodov. V Canguri je na voljo filmska izdaja romana.

2. Tadej Golob, Virus

Četrti del serije o inšpektorju Tarasu Birsi, izdan jeseni 2020. Kriminalni roman se dogaja med pandemijo: smrt v zaprtem mestu, omejeno gibanje, negotovost. Golob je pandemijo uporabil kot dramaturški okvir — in Virus je postal prodajna uspešnica. V prvih mesecih po izidu je prodaja dosegla rekordne številke v žanru. TV-serija Jezero (decembra 2019) je pot pripravila.

3. Boštjan Videmšek, Plan B

Reportažna knjiga o podnebni krizi, izdana leta 2020. Prva ne-fikcijska knjiga, ki je zmagala v izboru Knjiga leta. Pandemija je v javni zavesti odprla vprašanja sistemske ranljivosti — ne samo medicinske, ampak tudi podnebne. Videmškova knjiga je zadela val v pravem trenutku.

4. Sally Rooney, Normalni ljudje

Slovenski prevod je izšel že leta 2019, a šele HBO/BBC televizijska serija aprila 2020 — sovpadajoč s prvim valom pandemije — je pognala prodajo. Knjiga o milenijskem razmerju dveh mladih Ircev je postala generacijski roman. Mladinska knjiga je izdala tudi Pogovore s prijatelji (2020) in Beautiful World, Where Are You (2022). V Canguri najdete slovensko izdajo Normalnih ljudi.

5. Matt Haig, Polnočna knjižnica

Roman o ženski, ki v imaginarni knjižnici preučuje alternativna življenja. Pandemični fenomen — tema »kaj bi bilo, če« je odgovarjala na občutke ujetosti in odsotnih možnosti. Hiša knjig je slovenski prevod izdala leta 2021. V knjižnicah je bila mesece med najbolj iskanimi naslovi.

Kaj so brali otroci med pandemijo

Zaprte šole so otrokom odprle več časa za branje. Šolski kanon in obvezne bralne značke so ostali glavna opora — a obseg branja se je povečal. V COBISS izposojah leta 2020 in 2021 so prevladali evergrini:

Drejček in trije Marsovčki — Vid Pečjak (stalnica šolskega branja)
Serija Anica — Desa Muck
Košarkar naj bo! — Primož Suhodolčan
Serija Pasji mož — Dav Pilkey (strip format, rast v pandemiji)
Dnevnik nabritega mulca — Jeff Kinney

Trajne spremembe, ki jih je pandemija prinesla

1. E-knjiga je postala mainstream

Pred pandemijo je bila elektronska knjiga v Sloveniji marginalen format. Devetkratno povečanje izposoj na Biblosu marca 2020 je platformo spremenilo iz niše v institucijo. Slovenske knjižnice so nadaljevale z razširjanjem Biblosa tudi po koncu karantenskih ukrepov.

2. Spletna knjigarna ni več izjema

Ko so se knjigarne zaprle, je Emka podvojila prodajo. Mladinska knjiga in druge založbe so prvič resno investirale v lastne spletne prodajne kanale. Ta infrastruktura je ostala in se razširila.

3. Self-help in psihološka literatura

Pandemija je pospešila trend samoiskanja. Knjige o tesnobi, travmi, mindfulness in osebni rasti so pridobile nove bralce. Trend je v drugi polovici desetletja vodil do uspeha slovenskega zdravstvenega memoarja (David Zupančič, Uroš Ahčan, Miha Šalehar) — poti, ki so jo odprle tuji avtorji, kot sta James Clear in Bessel van der Kolk.

4. Medicinska stroka kot literarni glas

Pandemija je zdravnike postavila v središče javnega prostora. To je omogočilo, da so pozneje — od 2022 naprej — zdravniški memoarji postali komercialne uspešnice. Zupančičeva Znanost mirnega življenja je bila leta 2023 in 2024 prva knjiga stvarne literature v Sloveniji. V Canguri najdete Znanost mirnega življenja in Življenje v sivi coni.

Zaključek

Pandemija ni ustvarila novih bralcev — je pa aktivirala tiste, ki so imeli bralno navado, in dala knjigi trenutek kulturne osrednjosti, ki ga ni imela vrsto let. Posledice tistega obdobja so vidne še v letu 2026: e-knjiga, spletna prodaja, zdravstveni memoar kot žanr in pojav kolektivnega branja določenih naslovov.

Več o tem, kako se pandemični učinek prepleta z drugimi dejavniki priljubljenosti, si oglejte v našem celovitem pregledu najbolj branih slovenskih knjig 2015–2025. V knjigarni Cangura najdete tudi biografije in spomine, ki so nosilni žanr tega obdobja.