Tri kroge okrog hiše

Roman Semire Osmanagić bi lahko označili kot duhovito, nesentimentalno alegorijo sodobne urbane ženske. Razpeta med samoto in človeške odnose se radovedno sprašuje o svojem mestu v svetu. Z vidika prvenca sveža in izpiljena pisava je prilagojena emotivnemu tonu zapisa. V jedru zgodbe, ki zajema kratek časovni okvir, je samska ženska srednjih let, katere življenje je prežeto z liričnimi utrinki, domišljijo in sivino, ki se sicer postopoma bistri. Glavni lik je izrazito empatičen, na trenutke bolj potopljen v probleme drugih kot v svoje. Od tu izhaja tudi sama oblika kratkega romana, v kateri je precejšen del vsebine podan skozi ilustrativne zgodbe. Te glavni osebi pripovedujejo njeni bližnji, s čimer pisateljica spretno menjuje perspektive in vnaša prvine dramatičnega pripovedovanja. Tako je poleg njenega notranjega monologa v ospredju pogovor z njenimi duhovno izpraznjenimi sorodniki in ekscentričnimi, pikrimi ali veselimi prijateljicami oz. prijatelji.