Ogrlico iz nebrušenega baltskega jantarja spremlja opis, ki jantar postavlja v zgodovinski okvir. Hipokrat naj bi v svojih delih omenjal baltski jantar, Rimljanke so ga nosile kot nakit, srednjeveški zdravniki pa so ga priporočali za različne težave. Po ljudskem verovanju naj bi ogrlica z neparnim številom koščkov prinašala srečo. V Pribaltiku, Litvi, carski Rusiji in Nemčiji so jantarjeve ogrlice nosili tudi otroci in njihove varuške.
Opis poudarja, da naj bi bil najbolj učinkovit naravni, nebrušeni jantar, ki se dotika kože in naj bi nanjo prenašal jantarno kislino. Izdelku se pripisujejo antioksidativne lastnosti in zaščita pred klopi. To so navedbe iz opisa, ne zagotovilo učinka. Besedilo omenja tudi jantarjevo vodo, pripravljeno z nekajurnim sončenjem koščka jantarja v vrču z vodo.
Nazadnje opisu sledi opozorilo pred ponaredki iz stekla, celuloida, poliestra, fenilne smole ali jantarja s primesmi plastike. Nizka cena pomeni večje tveganje. Pravi jantar naj bi po drgnjenju ob oblačilo zadišal po smoli, v močno slani raztopini pa plava, medtem ko ponaredki potonejo.
Podobne knjige, ki jih lahko naročite
Dr. Peter J.D`Adamo (2014)
Št. strani: 288
Damjana Zupančič-Božič (2022)
Št. strani: 343
Jonathan Aviv (2022)
Št. strani: 290
Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.