Knjiga obravnava filmsko montažo kot prakso, ki spremlja nastanek vsakega filmskega dela. Dominique Villain se ne spušča v številne montažne teorije, ki so jo skozi zgodovino povzdignile v ekskluziven intelektualni proces. Raje pogleda v montažne sobe in opazuje, kaj se je v njih dogajalo včeraj, kaj se dogaja danes, in si upa napovedati tudi prihodnost montaže, ki jo imenuje virtualna.
Izraz je ustrezen, saj elektronska montaža ni več rezanje in lepljenje perforiranega traku, temveč razporejanje kadrov z računalnikom. Ta preobrat v stoletni zgodovini montaže odpravlja nekdanji šarm zatemnjene montažne sobe in odrezkov traku, ki so ležali naokoli. Montaža je faza, v kateri film prvič nastopi kot zaporedje kadrov in dobi svoj ritem.
Avtorica opozarja, da se je montaža na začetku stoletja pojavila kot skoraj zgolj tehnična kategorija, v manj kot tridesetih letih pa je prehodila praktično vse razvojne faze. Polni razcvet je dosegla v času nemega filma, ko sta se uveljavila Griffith in Eisenstein. Villain zanima montaža slike in zvoka kot hkraten proces; v uvodu govori o iskanju izgubljene montaže, ki jo opredeljuje kot sestavljanje, uganko, teorem, porod, odkritje in pisavo.
Knjigo Montaža (izvirnik Le montage au cinéma) je v prevodu Maje Meh Knafelc leta 2000 izdala Slovenska kinoteka v zbirki Imago. Obsega 146 strani, meri 15,0 x 21,0 cm, ISBN pa je 9789619071038.
Podobne knjige, ki jih lahko naročite
Ann Boroch (2013)
Št. strani: 413
Napoleon Hill (2019)
Št. strani: 338
Barbara Bajd, Tristan Mory (2017)
Št. strani: 48
Carl Gustav Jung (2025)
Št. strani: 640
Maja Vovk (2019)
Št. strani: 63
Barbara Černe (2023)
Št. strani: 260
Tadej Golob (2018)
Št. strani: 256
Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.