Intervalni post

V prenovljeni izdaji velike nemške uspešnice izpod peresa zdravnice Petre Bracht Intervalni post bomo našli najnovejše podatke o zdravilnih učinkih intervalnega posta ter dvotedenski vadbeno prehranski program, ki podpira samozdravljenje telesa in odpravljanje bolečin. Takšen način prehranjevanja je tudi pisan na kožo današnjemu življenjskemu slogu, brez prenajedanja in brez občutkov lakote.

VSTOP V ZDRAVO ŽIVLJENJE:

Danes smo vajeni kar naprej jesti in prigrizovati, ker velja, da je treba zaužiti več majhnih obrokov na dan. Ti se hitro sprevržejo v (pre)velike in tako pojemo precej več, kot porabimo energije. Kilogrami se nabirajo in telo ne dobi možnosti, da si odpočije od prebavljanja in presnavljanja hrane.

Človeštvo že dolgo pozna zdravilne učinke posta in potrjuje jih tudi znanost. Kaže tudi, da ni nujno, da je post dolgotrajen in naporen: že 16 ur počitka od hrane telesu enako koristi kot post, ki traja več dni.

Zdravnica Petra Bracht vas bo s svojo veliko uspešnico Intervalni post prepričala, da je tak način prehranjevanja vredno preizkusiti. Štirinajstdnevni program slastnih obrokov iz rastlinskih živil v kombinaciji z odličnimi vajami za krepitev in raztezanje telesa vas bo napolnil z energijo, okrepil vaše zdravje ter vam odprl nove razsežnosti dobrega počutja, ki se jim ne boste več hoteli odreči.

INTERVALNI POST: OSNOVE

• Za uvod v tako obliko prehranjevanja je razmerje 16/8 idealno.

• Jemo trikrat na dan.

• Pijemo 2,5 do 3 litre tekočine na dan. Da nam bo voda še bolj dišala, popestrimo njen okus po lastni izbiri, recimo z rezinami limone ali pomaranče.

• Zeleni čaj je še posebno bogat s snovmi, ki koristijo zdravju.

• Dopoldne »dotakamo«: pred prvim obrokom spijemo do dva litra tekočine.

• Hrana pomeni življenje: uživamo večinoma rastlinska živila, kakovostne rastlinske beljakovine, sestavljene ogljikove hidrate, zdrave maščobe in veliko vlaknin.

• Telesa ne obremenjujemo s prigrizovanjem ter mu damo možnost, da se spočije in obnovi.

• Prva dva obroka naj imata več ogljikovih hidratov, zadnji pa naj bo bogatejši z beljakovinami.