Jonathan Haidt v knjigi Hipoteza o sreči preverja stare modrosti o dobrem življenju z ugotovitvami sodobne znanosti. Bralca vodi skozi vprašanja, ki jih postavljata psihologija in filozofija, med drugim, kako obravnavati depresijo, kakšno vlogo ima religija in kaj pomeni zaljubljenost.
Avtor med drugim razlaga, zakaj so meditacija, kognitivna terapija in prozac po njegovem razumni načini obravnave depresije. Razpravlja o budizmu kot pretiranem odzivu na svet, o religiji kot kulturni rešitvi problemov skupinske selekcije v evoluciji in o tem, zakaj se zaljubljenci pogosto obnašajo kot otroci. Obravnava tudi obrekovanje kot sestavni del človeške kulture ter vprašanje, zakaj so novinarji nesrečni.
Antične vpoglede povezuje z modernimi raziskavami in iz tega izpelje sklep, da je najboljše življenje najverjetneje mogoče živeti v uravnoteženosti nasprotij. Haidt je profesor socialne psihologije na Univerzi v Virginiji, kjer raziskuje moralo in čustva ter njuno različnost v kulturnih okoljih.
Knjigo je iz angleščine, izvirni naslov The happiness hypothesis, prevedel Janez Penca. Izdala jo je založba Penca in drugi leta 2015 kot drugi natis. Obsega 333 strani, ima mehko vezavo in meri 21 x 15 cm.
Podobne knjige, ki jih lahko naročite
Ann Boroch (2013)
Št. strani: 413
Napoleon Hill (2019)
Št. strani: 338
Barbara Bajd, Tristan Mory (2017)
Št. strani: 48
Carl Gustav Jung (2025)
Št. strani: 640
Tadej Golob (2018)
Št. strani: 256
Maja Vovk (2019)
Št. strani: 63
Barbara Černe (2023)
Št. strani: 260
Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.