Domača kuhna pa to ali Otroci obujajo zgodovino slovenske kulinarike: naslednja epizoda

Osnovnošolci Slovenije so ponovno zavihali rokave, pripravili lonce in sklede ter se spopadli z ambiciozno zastavljeno nalogo: od lokalnih ribičev ali ribogojcev pridobiti informacije označilnih ribah ali vodnem življu njihove regije ali ožje lokacije, se jih naučiti pripraviti po receptu, značilnem za njihov kraj ali regijo, po možnosti v povezavi z zgodovino kulinarike kraja, skuhati končni izdelek po predpisih najzahtevnejših gurmanov in kulinaričnih estetov. 

Ribištvo in ribogojstvo je že od nekdaj pomemben vir prehrane najrazličnejših skupin ljudi, ne glede na lokalno pripadnost, prepričanje, status ipd. Živelj slovenskih sladkih voda je zaznamoval prenekatere jedilnike in bil osnova za izvrstne gurmanske kreacije meščanskih družin, bolj preproste jedilnike delavskih družin ali še bolj preproste jedilnike, ki jih najdemo v različnih samostanih.

94 skupin osnovnošolcev, domala iz vse Slovenije, je v drugem poglavju projekta obujanja slovenske kulinarične dediščine ali Tekmovanja v kuharskih veščinah avtohtonih lokalnih ali regionalnih posebnosti nadgradilo svoje znanje in sposobnosti ter poglobilo navdušenje in želje po raziskovanju in ustvarjanju v svetu kulinarike. Ponovno so dokazali, da se njihove ročne spretnosti lahko kosajo z »velikimi« kuharji in dovršenostjo jedi, serviranih na krožnike priznanih restavracij, njihovo znanje in interpretacija običajev, povezanih z ribištvom, ribogojstvom, zgodovino jedi in z njimi povezanih običajev ter simpatičnost, iznajdljivost in zrelost, pomešana s sončno otroško energijo, pa tako ali tako nima prave konkurence.

Naše kuharsko popotovanje skozi čas smo dopolnili z močnatimi jedmi, značilnimi za regije, iz katerih prihajajo posamezne tekmovalne skupine, in tako naredili še en velik korak k spoznavanju in zavedanju o pomenu slovenskega kulinaričnega zemljevida ter se pri tem naučili spodbuditi željo po vnovičnem odkrivanju vsega, kar je povezano z zgodovino kulinarike posameznega kraja ali mojstrovin naših babic in dedkov.

Piko na »i« so otroci naredili z inovacijami in kreacijami v obliki različnih prigrizkov, kjer so upoštevali zakonitosti narave in letnega časa ter visoka estetska merila zahtevnih jedcev.