Knjiga obravnava estetsko misel italijanskega filozofa Antonia Banfija (1886–1957), ki je svoje izobraževanje dopolnil v stiku z nemško kulturo, zlasti s fenomenologijo, in sledi njegovemu vplivu v povojnem obdobju. Avtorica Luisa Antoni je glasbenica in muzikologinja, zato posebej poudarja glasbeno estetiko kot polnopravni del splošnejše estetike.
V ospredju so spisi Luigija Rognonija, uvrščenega med očete italijanske muzikologije, in njegova umestitev v miselni krog Banfijevih učencev. Med njimi so tudi Rognonijevi študijski kolegi Luciano Anceschi, Dino Formaggio in Enzo Paci. Avtorica po lastnih besedah želi ugotoviti, ali in v kolikšni meri se je Banfijevo razmišljanje zarezalo v poznejšo italijansko estetiko ter koliko so njegove domneve vplivale na kasnejše mišljenje o glasbi.
Delo posredno odpira tudi vprašanje, ali glasbena estetika upravičeno sodi k filozofiji, saj se že estetika sama pogosto zdi stranska veja velikega filozofskega drevesa. Slovenskemu filozofskemu in glasbenemu prostoru prinaša drugačen pogled na glasbeno estetiko, hkrati pa je študija, kakršno je potreboval tudi izvirni italijanski kontekst.
Knjigo je leta 2010 izdala založba Mladika. Obsega 292 strani, vezana je mehko, meri 14,0 x 20,5 cm, ISBN pa je 9788873421597.
Podobne knjige, ki jih lahko naročite
Ann Boroch (2013)
Št. strani: 413
Napoleon Hill (2019)
Št. strani: 338
Barbara Bajd, Tristan Mory (2017)
Št. strani: 48
Bojan Knific (2020)
Št. strani: 425
Carl Gustav Jung (2025)
Št. strani: 640
Barbara Černe (2023)
Št. strani: 260
Tadej Golob (2018)
Št. strani: 256
Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.