Zakrinkani trubadur

Zakrinkani trubadur je izbor iz esejistike in publicistike Vladimirja Bartola. Besedila so večinoma nastala v tridesetih letih prejšnjega stoletja, objavljena pa so bila predvsem v reviji Modra ptica. Manjši del je Bartol petdeset let pozneje objavil v tržaških Razgledih.

Eseji in članki segajo na številna področja: biologijo, eksperimentalno psihologijo, psihoanalizo, fenomenološko filozofijo, etiko in estetiko. Bartol je spoznanja teh ved uporabil pri branju svetovne književnosti. Razčleni na primer Fausta in obravnava ustvarjalce, kot so Goethe, Dostojevski in Poe.

Po svetovnih zgledih je presojal tudi slovensko književnost. Pri njej je cenil univerzalnost, ki jo je imenoval »svetovnost«, izvirnost oziroma »izumiteljnost«, individualizem, imenovan »legendotvornost«, in zgodovinski čut velikega ustvarjalca, ki mu je rekel »ženijalnost«. Te lastnosti je pogumno pripisoval tudi sebi, današnje zanimanje za njegovo delo in osebnost pa po mnenju priloženega opisa to potrjuje.

Knjigo je uredil Drago Bajt, izdala jo je Slovenska matica leta 1993. Obsega 350 strani, meri 15,2 x 22,8 cm, ISBN pa je 9789612130053.