Poezija je limanje videnega, slišanega, otipanega, doživetega, mišljenega, utrjenega, mimobežnega in trenutnega, je hipni preblisk in obenem „igranje” s tradicionalnim okoljem, izpovednim izrazom in lirskim subjektom v pomenu izročila. In čeprav bi za Škrjančevo poezijo težko rekli, da je premišljeno urbana, je vendarle gotovo, da se prav dobro počuti tam, kjer živi, v mestnem okolju in med navedki odlomkov iz filmskih, glasbenih ali celo stripovskih besedil. Tone Škrjanec nam, čeprav prihaja od nikoder, na izviren način pripoveduje znane reči. In nam daje nekaj možnih odgovorov na zagate moderne poezije (njena hermetičnost in nekomunikativnost).
1. Vsakomur razumljive, vsakdanje besede v nenavadnih besednih povezavah
2. Manj ali skoraj nič metafore
3. Veliko več nepričakovanih primerjav
4. Nič moraliziranja in vendar razberljivo, individualno stališče
5. Skoraj nič prevzetih oblik, ampak angažma za vsak besedni red, za vsako izjavo
6. Veliko več volje do sedenja kot volje do moči
7. Nedvoumnost, da obstaja zunanji svet, ampak nič bolj kot sanje ali domišljija
Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.