Glavni junak Sramote ob koncu romana v notranjem monologu ugotavlja, da se človek navadi, da je zmeraj huje. Ne preseneča ga več, ko tisto, kar se mu je nekoč zdelo najhujše, postane še hujše. V tej misli je zajet svet romana, ki do posameznika ni prav nič prizanesljiv.
Za ta roman in za Coetzeejev romaneskni opus nasploh je značilen občutek, da svet in z njim posameznik umirata brez upanja. Ta občutek je vznemirljiv in hkrati globoko žalosten. John Maxwell Coetzee je leta 2003 prejel Nobelovo nagrado za literaturo, za Sramoto pa je leta 1999 dobil bookerjevo nagrado.
Knjiga je izšla leta 2004 v zbirki Nobelovi nagrajenci, v formatu 14 x 20 cm.
Podobne knjige, ki jih lahko naročite
Anita Ogulin, Vasja Jager (2025)
Št. strani: 184
Auer Margit (2019)
Št. strani: 205
Oliver Sacks (2015)
Št. strani: 315
Gustave LE BON (2016)
Št. strani: 227
Auer Margit (2020)
Št. strani: 206
Auer Margit (2020)
Št. strani: 205
Nancy McWilliams (2017)
Št. strani: 729
David Perlmutter (2017)
Št. strani: 381
Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.