Spogledovanja z dvojnikom

Namen “knjige knjig” je sprehod skozi literarne pokrajine, ki jih je avtor ustvaril in prepotoval v preteklih letih življenja. Dosegel je namreč starost, ki naj bi po svetopisemskem pravilu bila največ, kar sme človek pričakovati; trikrat dvajset plus deset. Knjiga je nekakšen obračun z njegovim dosedanjim delom; panorama njegove proze, njegovih misli, spoznanj, poti (in stranpoti). Posebnost knjige je, da je ni treba brati po vrsti. Bralec jo lahko odpre kjer koli, pa bo na vsaki strani našel vsaj nekaj, kar bo pritegnilo njegovo pozornost. Ob branju se ne sme spraševati “In kaj se je zgodilo potem?”, kajti knjiga vsebuje predvsem odgovore na vprašanje “Kaj se dogaja?”. Morda ne veliko, ampak avtor vseeno upa, da bo bralec na tej ali oni strani naletel na kaj, kar ne bo zdrsnilo mimo, ampak se mu bo zasidralo v dušo in tam povzročilo spremembo. Majhno ali veliko.