Slovenski razkoli, opozarjata, niso zgolj posledica bratomorne vojne v 20. stoletju, začeli so se, ko še niti Slovenci nismo bili: z nasilnim valjhunskim pokristjanjevanjem alpskih Slovanov v 9. stoletju. Nadaljevalo se je s preganjanjem protestantizma v 16. stoletju in vrhunec doseglo s spopadom dveh velikih totalitarizmov med vojno sredi 20. stoletja: klero-katoliškega in boljševističnega (prvi je na vrhuncu spopada prerasel v klero-fašizem, drugi v stalinizem). Prvi je del slovenskega naroda potisnil v valjhunsko oboroženo kolaboracijo z okupatorjem, drugemu delu, narodno-osvobodilnemu, pa naprtil neizbrisni krvavi madež medvojnih, še zlasti pa povojnih likvidacij. A predvsem je v kali zadušil vsako možnost enotnega narodovega odpora okupatorju.
Zaradi nezmožnosti sprave nam danes grozi četrti razkol; ta, opozarjata avtorja, bo posledica državne avtokracije pod okriljem cerkvene teokracije.
Izključujoče razpolaganje z resnico, z Resnico o preteklosti, bivanju in prihodnosti, je v samem jedru vseh slovenskih razkolov, od nasilnega valjhunskega pokristjanjevanja alpskih Slovanov na našem ozemlju v 9. stoletju, preko nasilnega izganjanja protestantizma v 16. stoletju do poslednjega, tretjega velikega razkola med drugo svetovno vojno in po njej, katerega dolga, težka senca danes opozarja, da nas utegne doleteti še četrti. Spopad dveh velikih totalitarizmov, klero-katoliškega in boljševističnega (prvi je na vrhuncu spopada prerasel v klero-fašizem, drugi v stalinizem) je del slovenskega naroda potisnil v valjhunsko oboroženo kolaboracijo z okupatorjem, drugemu delu, narodno-osvobodilnemu, naprtil neizbrisni krvavi madež medvojnih, še zlasti pa povojnih likvidacij, predvsem pa je v kali zadušil vsako možnost enotnega narodovega odpora okupatorju.
Z osamosvojitvijo Slovenije leta 1990 se je za hip zazdelo (tudi, ali pa morda predvsem po zaslugi zamisli Spomenke in Tineta o simbolični spravi na Rogu), da bo narodova enotnost in z njo Sprava med Slovenci vendarle našla domovinsko pravico.
Toda ne, totalitarizma, levi in desni, ki se očitno hranita eden drugega in drug brez drugega tudi ne moreta, sta že kmalu po Rogu ali celo že med samo spravno slovesnostjo, spet začela dvigovati glave. Slovenska družba je v dvajsetih letih enaindvajsetega stoletja nevarno blizu vzdušja, kakršno je v teh krajih vladalo pred skoraj stoletjem. Grozi nam četrti veliki razkol – ki se bo, kot v sklepnih mislih opozarjata Spomenka in Tine, zgodil kot posledica državne avtokracije pod okriljem cerkvene teokracije.
Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.