Kozolci, kašče, staje, hiške, ledenice, vodnjaki in zidanice so del slovenske kulturne krajine, ki se nam pogosto zdi samoumeven. Borut Juvanec pokaže, da je arhitekturna dediščina zanimivejša in bogatejša, kot si navadno predstavljamo, vendar jo moramo najprej najti, spoznati in razumeti. Graditelji teh objektov niso bili šolani. Znanje so podedovali od prednikov in ga razvili do ravni, ki bi nam jo lahko zavidali številni narodi.
Avtor arhitekturo razume kot najvidnejši, ne pa najpomembnejši del kulture. Posamezne objekte razlaga tako, da so razumljivi njihovi detajli, delovanje in mesto v krajini. Opozarja, da je bila gradnja prednikov vzdržna, ekološka, ergonomska, ekonomična, uporabna in lepa, čeprav graditelji na lepoto sploh niso mislili. Te lastnosti nazorno prikazuje bogato slikovno gradivo.
Ta dediščina izginja iz prostora in iz spomina. Zato avtor predlaga, naj jo spoznavamo že od otroštva, v šoli in še vse življenje. Dragocen vir znanja so tudi ljudje v domovih za starejše. V dediščini vidi tudi pot do nove prepoznavnosti Slovenije, zlasti v Evropski uniji.
Knjigo je leta 2019 v prvi izdaji izdala založba I2. Ima 260 strani in mehko vezavo, njene mere so 210 × 240 × 18 mm. ISBN: 9789617038088.
Pogosto kupljeno skupaj
Bojan Knific (2020)
Št. strani: 425
Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.