Po Brižinskih spomenikih so se pri Slovencih ohranili le redki posamezni zapisi. Čeprav so jih tudi prepisovali, niso mogli vzpostaviti tradicije pisnega jezika, zato se je med drugim uveljavilo mnenje, da slovenščina za književnost ni primerna. Preobrat je prinesla šele reformacija: gibanje, ki se je v prvi polovici 16. stoletja iz nemških dežel razširilo tudi na slovensko ozemlje, je zahtevalo, da je bogoslužni jezik razumljiv vsem in da vsak vernik bere sveto pismo. S tem je spodbudilo oblikovanje slovenskega knjižnega jezika.
Pobudo pa je moral uresničiti človek z voljo in sposobnostjo, da slovenščino zapiše v knjigi, kakor so se pisali drugi jeziki. Tak je bil Primož Trubar (1508–1586). Ko je moral leta 1548 zaradi protestantskega prepričanja zapustiti domovino in oditi v Nemčijo, je dokončno dozorela njegova odločitev, da bo Slovencem dal prvo knjigo.
Jakob Rigler v razpravah najprej obravnava Trubarjev jezik, predvsem prvine, ki osvetljujejo njegov koncept knjižnega jezika: kaj je uvedel v knjigo in katero narečje se mu je zdelo vredno povzdigniti v knjižni jezik, seveda s primernimi popravki. Trubar je namreč dobro poznal izrazito narečno razčlenjenost slovenščine, saj je živel v več krajih in bil v stalnem stiku z ljudstvom. Nato avtor na kratko predstavi še jezik drugih protestantskih piscev in njihova odstopanja od Trubarjevega.
Knjiga ima mere 16,0 x 22,5 cm.
Podobne knjige, ki jih lahko naročite
Ann Boroch (2013)
Št. strani: 413
Barbara Bajd, Tristan Mory (2017)
Št. strani: 48
Napoleon Hill (2019)
Št. strani: 338
Damjana Zupančič-Božič (2022)
Št. strani: 343
Lana Rae (2024)
Št. strani: 179
Bojan Knific (2020)
Št. strani: 425
Carl Gustav Jung (2025)
Št. strani: 640
Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.