POTUJOČE GLEDALIŠČE

V romanu Potujoče gledališče Zoran Ferić prepleta življenja svojih prednikov po očetovi in materini strani s hrvaško in evropsko zgodovino 20. stoletja. Nastala je obsežna, večplastna družinska saga. Naslov je metafora za potovanje skozi prostor in čas. Pomeni tudi oder zgodovine, na katerem se menjavajo države, družbeni redovi in ideologije, pa tudi ljubezni in smrti.

Avtor kroniko gradi na dokumentih in predmetih iz družinske zapuščine ter na podrobno razgaljenem družinskem spominu. Pri vsaki osebi se vidi čas, v katerem je živela, pri njenih potomcih pa, kako je ta čas preživela. Pripoved je realistična, vanjo pa so vpletene tudi romantične, nostalgične in duhovite epizode, živahni dialogi, filozofski premisleki in pisateljevi ironični komentarji. Roman ne govori le o preteklosti, temveč tudi o sedanjosti. Je tudi avtobiografija pisatelja, ki do sebe ni prizanesljiv.

Roman je v izvirniku izšel leta 2020. Kritiki ga uvrščajo med najboljše hrvaške romane 21. stoletja in ga imenujejo pravi nacionalni roman.

Roman z izvirnim naslovom Putujuće kazalište je prevedla Mateja Komel Snoj. Knjigo je leta 2024 izdala založba Beletrina. Obsega 604 strani, njene mere so 140 × 210 × 35 mm, ISBN pa 9789612981860.