Lothar Boris Piltz je pesmi v zbirki Obzorje zrcalnega obzorja napisal iz lastne izkušnje z depresijo, iz premišljevanja o bivanju in iz pozornega opazovanja sveta okoli sebe. Verzi bralca vodijo v notranjo pokrajino, kjer se srečujejo samota in tesnoba, spomin in ljubezen, minljivost in vprašanje o smislu življenja.
Vsaka pesem stoji kot samostojna zgodba, skupaj pa sledijo notranjim bojem, tihim zmagam in trenutkom upanja. Izpovedni verzi opazujejo človeka med svetlobo in temo, med tem, kar je bilo, in tem, kar prihaja, med tem, kar smo, in tem, kar šele postajamo. Bralcu puščajo dovolj prostora za lastna vprašanja in spomine. Pesmi spremljajo avtorjeve črno-bele fotografije z motivi narave, časa in tišine, ki besedilo vizualno dopolnjujejo in branje poglabljajo.
Zbirka je namenjena bralcem sodobne slovenske poezije in filozofskega razmisleka ter tistim, ki jih zanima literatura o človeški ranljivosti.
Izšla je leta 2026 pri založbi Aljaž Kidrič. Obsega 51 strani, je mehko vezana, v formatu 14,8 × 21 cm, ISBN 9789610734253.
Pripravljeno s pomočjo personaliziranih orodij UI in podvrženo osebnemu uredniškemu pregledu in končni obliki.
