Kaj storiti, ko v bolnišničnem arhivu naletiš na dokument, ki govori o tebi? To vprašanje je v središču psihološkega romana Prazna zibelka Bobana Petkovskega. Avtor v njem piše o ukradenih dojenčkih in zamolčanih identitetah, o katerih pri nas le redko beremo.
Zgodba se dogaja v Ljubljani v osemdesetih letih, ki je na prvi pogled mirna in urejena. Maja je medicinska sestra v porodnišnici in oddelek pozna do potankosti, tudi vrata, ki škripajo. Nekega deževnega jutra v sobi najde prazno zibelko, čeprav bi v njej moral ležati novorojenček. Starejša kolegica ji svetuje, naj ne brska po preteklosti, če ji je kaj do lastne prihodnosti, vendar se Maja odloči drugače. Še tisto noč v arhivu odpre neoznačeno mapo in v njej najde vpis s svojim imenom in datumom rojstva. Podatkov o materi in očetu ni, pod njimi je le opomba o anonimizaciji.
Sledi jo pripeljejo do novinarke, ki je izginila, ko je odšla rodit, in do dnevnika, ki ga je ta pisala do večera pred porodom. Pot jo iz ljubljanskih arhivov vodi v Trst in naprej po mestih nekdanje Jugoslavije. Spotoma odkriva sistem, v katerem izginjajo dokumenti, imena in otroci, ljudje, ki kaj vedo, pa molčijo. Vse bolj postaja jasno, da ne išče zgolj resnice o neki drugi materi. Roman o materinstvu, izgubi in identiteti je razdeljen na sto kratkih poglavij, skrivnost pa se sestavlja postopoma, od dokumenta do dokumenta.
Knjiga s podnaslovom Nekatere skrivnosti ne ostanejo pokopane je izšla leta 2026 pri založbi Cangura v zbirki Inkubator avtorjev. Obsega 336 strani in je izšla v mehki vezavi v formatu 148 x 210 mm. ISBN: 9789619718278.
Pripravljeno s pomočjo personaliziranih orodij UI in podvrženo osebnemu uredniškemu pregledu in končni obliki.


Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.