Ponovno vračanje k ideji, da se filmi poslušajo in ne le gledajo, že tretjič zaznamuje knjigo Poslušajmo filme. Pri tem nam gre seveda za tisti del glasbene umetnosti, ki je v mnogih akademskih krogih prezrt: za filmsko glasbo. Ujetniki filmskih podob se mnogokrat prepustijo filmu kot velikemu pripovedovalcu fabule, pri tem pa pozabljajo, da je filmski zvok enako pomemben kakor slika. Ker je naša ideja v tem, da se do filma obnašamo kot do spoja slike in zvoka, je toliko bolj pomembno, da pri poslušanju filmov spregovorimo o glasbeni umetnosti, ki se je zaradi mnogih skladateljev razvila v enega najsodobnejših in najpopularnejših glasbenih žanrov, tehnik in disciplin. Ko pogledamo na filmsko glasbo s te plati, se nam odpre nov svet. To je svet sprejemanja nevidnega prostora glasbe, ki daje filmski umetnosti dimenzijo emocionalne prepustitve, gledalce in gledalke pa popelje v hipnotično glasbeno avanturo.
Mitja Reichenberg (1961) je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani na oddelku za kompozicijo, doktorat na temo filmskega zvoka in filmske glasbe pa zagovarjal na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Vrsto let predava o sodobni, scenski in filmski glasbi, nastopa kot pianist, piše glasbo za filme, igra ob nemih filmih in deluje kot glasbeni producent. Napisal je več strokovnih knjig, priročnikov, učbenikov ter znanstvenih in strokovnih člankov.
Mnenja
Počisti filtreZaenkrat še ni mnenj.