Ljudi, ki jih ne poznamo, vsak dan presojamo in pri tem se pogosto zmotimo, včasih z resnimi posledicami. Malcolm Gladwell, avtor knjig Prebojniki in David in Goljat, v delu Pogovarjanje z neznanci trdi, da so narobe že strategije, s katerimi skušamo razumeti druge. Zato se v vsakdanjih odnosih tako pogosto znajdemo v nesporazumih in konfliktih, to pa vpliva tudi na širšo družbo.
Gladwell svojo tezo gradi na znanih primerih iz zgodovine in sodobnih novic. Sprašuje se, kako je Fidel Castro tako dolgo vodil za nos ameriško obveščevalno agencijo CIA in zakaj je britanski premier Neville Chamberlain verjel, da lahko zaupa Adolfu Hitlerju. Obravnava tudi prevare Bernieja Madoffa, samomor Sylvie Plath, pedofilske škandale, spolno nadlegovanje in nepojasnjene smrti. Ob tem se vpraša, ali nas televizijske serije učijo napačnih predstav o komunikaciji z drugimi. Avtor povezuje zgodovino in psihologijo, nekatere njegove razlage so izzivalne in tudi sporne, in ponuja nov pogled na zgodbe, ki se zdijo dobro znane.
Gladwell, rojen leta 1963, za revijo The New Yorker piše od leta 1996. V svojih knjigah ugotovitve sociologije, ekonomije in psihologije prepleta z zgodbami, ki bralca spodbudijo, da premisli lastni pogled na svet.
Knjiga s podnaslovom Kaj moramo vedeti o ljudeh, ki jih ne poznamo je v izvirniku izšla kot Talking to strangers. Prevedel jo je Samo Kuščer, izdala pa založba UMco leta 2020 v prvem natisu. Ima 391 strani in mehke platnice, meri 150 × 210 × 35 mm, ISBN je 9789617050646.
Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.