Gre za najobsežnejše delo našega uglednega alpinističnega in odpravarskega veljaka, ki je bil pri vseh dogajanjih ves čas zraven pa vendar je vedno hodil povsem po svoji poti.
Prvotna pobuda za izid alpinističnih in odpravarskih spominov ob njegovi 70-letnici je dozorela v praznovanje njegove 55-letnice alpinistične dejavnosti in v veliko veselje ob letošnjem državnem Bloudkovem priznanju. Nikakor ne gre za kakšno običajno dolžnostno ali protokolarno publikacijo, ampak za knjigo, ki je odlična, tako po vsebini kot po obliki, predvsem pa drugačna od naših dosedanjih knjig o odpravah. Pisal jo je pravzaprav vseh 55 let, najprej na kratko v svoj dnevnik in samo zase, sedaj pa odkritosrčno in temeljito tudi za vse nas, ki smo dolga leta spremljali neverjeten razvoj in podvige slovenskega alpinizma in himalajizma. V knjigi nastopajo številni, skoraj vsi naši alpinisti in odpravarji, s svojimi veselimi, resnimi in žalostnimi zgodbami. Pravzaprav skoraj o vsakem pove svoje ali o njem vsaj tisto, kar ga najbolj neposredno označuje in predstavlja, od mladostne razigranosti do preudarnosti v kasnejših letih. Vsakdo bo v knjigi našel svoje prijatelje in vzornike, ki so mu že dolga leta za zgled, ali pa se bo ob nesrečah otožno spominjal tistih, ki jih ni več, in se potem pri svojih dejanjih v gorah laže odločil tako, da bo bolj prav. Knjiga ni samo lep spomin na nekdanje dni, ampak tudi resen nasvet in opozorilo planinski organizaciji, kaj storiti, da bi še naprej ostajali pri bistvu našega planinstva in bi se ne lotevali spreminjanja tistega, kar je bilo dobro organizirano in uspešno speljano z veliko truda in odrekanja.
Na 414 straneh je polno številnih zanimivih zgodb in iskrivih misli, vsebino pa krasi 250 črno belih in kar 461 barvnih fotografij. Na koncu so dodani seznami avtorjevih vzponov, odprav (kar 17!), knjig in člankov (pri katerih številu nima para), manj znanih izrazov in osebno kazalo, po katerem bo vsakdo zlahka našel, kje je kdo omenjen.
Mnenja
Počisti filtreZaenkrat še ni mnenj.