Moja skrivna knjiga

Petrarka

Frančišek Petrarka (Francesco Petrarca *1304 +1374), prvi humanist in klasik, ki je položil temelje moderne evropske književnosti in jo pravzaprav dobesedno iznašel, pri tem pa je izhajal iz poganske starorimske klasike. Petrarka pa ni le prvi sodobni evropski pesnik, temveč tudi prvi sodobni evropski pisatelj.

Ob njegovih pesnitvah Canzonierah, s katerimi je zaslovel že za časa življenja, je njegovo drugo najpomembnejše delo Moja skrivna knjiga, ki je intimna izpoved o dilemah in ontoloških vprašanjih najbrž v tistem času najbolj nadarjenega in razgledanega umetnika in tudi začetnika renesanse.

Petrarku je uspelo s krščanskim mišljenjem, kot ga je učil sveti Avguštin, povezati poganske klasike in torej antična prepričanja in jih uskladiti v enotno mišljenje in modrost, kar je postalo temelj celotne evropske književnosti.

Petrarka razume, da se je kakor vsi rodil zato, da bi se nečesa naučil in se s tem torej izboljšal, vendar, kot pove Tin Ujević: “namesto učiteljeve askeze brani pozitivne radosti življenja in človeške spodbude vseh dejavnosti, ki jih je težko ukiniti, brani svojo umetnost, ki je po vsebini precej čutna, po obliki pa prefinjena, kot tudi pravico do razkošja kulture, posvetne umetnosti, individualnega razcveta občutkov, morda pa celo pravico do razvoja svobodne znanosti in torej isto vero sprejema z drugačnim svetovnim nazorom.”