Luis Buñuel začne z osebno podobo: zadnjih deset let življenja je njegova mati počasi izgubljala spomin. Živela je v Zaragozi pri njegovih bratih. Ko jo je obiskal, so ji dali revijo, ki jo je skrbno prelistala, nato pa so jo skrivaj zamenjali z isto revijo, ki jo je prelistala znova z enako pazljivostjo. Nazadnje ni prepoznala ne otrok ne sebe, telesno pa je ostala presenetljivo čila. Ko je sin stopil skozi vrata, odšel in se takoj vrnil, ga je sprejela z enakim nasmeškom, kot bi ga videla prvič.
Iz te izkušnje avtor preide k razmišljanju o spominu. V srednji šoli v Zaragozi se je na pamet naučil imen vizigotskih kraljev in podatkov o evropskih državah, kar v šolah običajno velja za najmanj cenjeno znanje. Z leti pa se po njegovem takšno pomnjenje izkaže za dragoceno. Nepričakovano pozabljeno ime prijatelja ali beseda, ki jo imamo na koncu jezika, nas postopoma pripeljeta do spoznanja, kako pomemben je spomin.
Buñuel opisuje tudi lastno izkušnjo amnezije, ki jo je prvič občutil okoli sedemdesetega leta. Začne se pri lastnih imenih in najbližjih dogodkih, na primer pri vprašanju, kam je pred petimi minutami odložil vžigalnik.
Knjigo je v slovenščini izdala Slovenska kinoteka leta 2001 v zbirki Kinotečni zvezki (nova serija, št. 6). Prevedli sta jo Jerneja Žuran in Tadeja Tomšič, izvirni naslov pa je Mon dernier soupir. Obsega 271 strani, meri 15 x 21 cm, ISBN pa je 9789619071076.
Podobne knjige, ki jih lahko naročite
Ann Boroch (2013)
Št. strani: 413
Barbara Bajd, Tristan Mory (2017)
Št. strani: 48
Napoleon Hill (2019)
Št. strani: 338
Bojan Bizjak (2019)
Št. strani: 87
Erich Fromm (2020)
Št. strani: 309
Pete Walker (2025)
Št. strani: 404
![Velika stara sanjska knjiga – [Anonymus AC05382391], Knjigarna Cangura](https://cangura.com/wp-content/uploads/2026/08/velika-stara-sanjska-knjiga-anonymus-ac05382391-430x573.webp)
Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.