Kratki roman o snegu in ljubezni

Iz knjige:
In potem sem nekaj rekla o spominu dreves, rekla sem, da drevesa imajo spomin, in Angelo je dejal, naj ne začenjam s svojim spominom, z zgodovino, s partizani, naj ne govorim o fašizmu in nacizmu, da vse skupaj nima nobene osnove, da ni nobena resnica to, da so obstajala taborišča, in naj si ne izmišljujem in vse in ne vem še kaj, ja, to, da noče imeti opravka z mojim jezikom in sem mislila, da ga bo Edoardo ubil, tako ga je napadel, mislila sem, da ga bo ubil, tudi mene je udaril, Angelo, moj sin, rečem v slapu besed in mu oplaknem hrbet, ramena in trebuh. Razumete, Franc?