Ali je za uspešno učenje res potrebna popolna zbranost? Ali potrebujemo stalen kotiček, namenjen samo učenju? Novinar Benedict Carey, ki o znanosti piše že skoraj trideset let, je zbral novejša spoznanja o tem, kako si znanje pridobimo in ga ohranimo. Pokaže, da marsikateri uveljavljen nasvet o učenju v praksi ne drži. Ljudje se na dolgi rok pogosto bolje odrežejo, če kraj učenja menjajo. Bolj kot skupni čas šteje, kako je razporejen. Spanec ima več stopenj, ki vsaka na svoj način utrjujejo različne vrste podatkov. Tudi učenje tik pred izpitom v določenih okoliščinah ni nujno slabo.
Knjiga je razdeljena na štiri dele, ki gradijo drug na drugem. Najprej razloži, kako možganske celice oblikujejo in hranijo nove podatke ter kako so med seboj povezani pomnjenje, pozabljanje in učenje. Drugi del opisuje tehnike, ki krepijo spomin, od učenja arabske pisave do periodnega sistema ali zgodovinskih dogodkov. Tretji del se posveča razumevanju, ki ga potrebujemo pri zahtevnih matematičnih in naravoslovnih nalogah ter pri dolgih projektih, kot so referati in predstavitve. Zadnji del govori o tem, kako lahko pri učenju sodeluje nezavedno. Avtor ta proces imenuje učenje brez razmišljanja.
Delo z izvirnim naslovom How We Learn je prevedla Miriam Drev. Izdala ga je založba UMco leta 2016. Ima 324 strani, meri 21 x 15 cm, njegov ISBN pa je 9789616954495.
Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.