Nogomet

Novinar Franklin Foer je eden tistih intelektualcev, ki so zaljubljeni v nogomet. Tako zaljubljen je, da si je nekoč vzel šest mesecev neplačanega dopusta in krožil od ene evropske nogometne prestolnice do druge – bolje rečeno, od enega štadiona do drugega. Ker je sicer tudi novinar in politični komentator, se je na pot odpravil z zanimivo tezo: vsesplošna globalizacija bo hitro pometla z vsemi mejami in lokalnimi posebnostmi, brez teh pa ne bo več tistega pravega, evropskega nogometa, prežetega z vsemi človeškimi strastmi. 

Kmalu po ameriškem bombardiranju Beograda si je upal v brlog najbolj krvoločnih Arkanovcev, ki so jedro navijačev Crvene zvezde, klatil se je med huliganskimi navijači Celtica, Chelsea in Tottenhama, pustil se je razvajati bogataškim upravam Juventusa in Milana, s katalonskimi nacionalisti je prepeval na tribunah Barcelone … in ugotovil, da bo nogomet med zadnjimi podlegel grozeči uniformnosti sveta. Žal pa je moral ugotoviti še nekaj. Najbolj odporne so tiste posebnosti vsakega lokalnega nogometnega okolja, ki so najmanj zaželene: politični ekstremizem, skrajni nacionalizem, korupcija, huliganstvo …