GSO

Brez novih tehnologij v pridelavi bi se človeštvo že v preteklosti večkrat znašlo v nerešljivi krizi, in ne moremo se zanašati, da se nam to ne more več zgoditi. In če bi udejanjili to, kar že znamo, bi lahko svetovno prebivalstvo danes bolj zdravo prehranili ob manjši porabi zemlje, gnojil in zaščitnih sredstev, torej ob manjšem obremenjevanju okolja. V tej knjigi so opisani nekateri že znani in preizkšeni GS pristopi, ki bi lahko bistveno izboljšali kakovost življenja.

A žal pridelavo še vedno omejujejo predsodki, ki nimajo nikakršne osnove v znanstvenih dejstvih. Zato smo zbrali tudi nekaj najpogostejših trditev o domnevni nevarnosti GSO in z znanstvenimi dokazi podprte argumente, zakaj to sploh ni res.

Raziskava javnega mnenja je leta 2015 pokazala, da kar 88 odstotkov ameriških znanstvenikov ocenjuje gensko spremenjena živila kot varna, v splošni javnosti pa je tako stališče zavzelo le 37 odstotkov vprašanih. V EU in v Sloveniji je javno mnenje genetsko spremenjenim organizmom še bolj nenaklonjeno. 

Del razloga je prav gotovo dejstvo, da javnost vse manj zaupa oblastem, saj se je že prevečkrat izkazalo, da so vlade v javnosti zagovarjale neresnice, ker je to prinašalo koristi njihovim političnim zaveznikom. In če oblast svoje ukrepe opravičuje z znanostjo, mora biti tudi znanost del zarote proti ljudstvu – od tod znanstveno povsem neutemeljene teorije zarote o chemtrails, karcinogenem vplivu daljnovodov, HAARP kot orožju za nadzor vremena ipd.

A bolj pomembno je najbrž, da so se praktično vse poklicne okoljevarstvene organizacije opredelile proti GSO. Pri tem znajo dobro izkoristiti nagnjenost medijev k senzacionalizmu. Ti objavljajo vedno nova obvestila za javnost, ki poudarjajo vedno nove domnevne nevarnosti GSO in so veliko udarnejša novica kot poročilo o uspešnejši pridelavi.