Imela sem 12 let, vzela kolo in se odpeljala v šolo…

Grozljivih osemdeset dni v rokah ‘belgijske pošasti’

28. maja 1996 je komaj dvanajstletno Sabine na poti v šolo ugrabil neznanec s kombijem, Marc Dutroux, pozneje znan kot ‘belgijska pošast’. Takrat je bila drobno, nekoliko uporniško dekletce, zato je policija sprva sumila na beg.

Kar se je zgodilo Sabine, je za vedno uničilo njeno otroštvo.
Marc Dutroux, stari znanec policije, jo je zlorabljal telesno in duševno. Med njegovo odsotnostjo je bila zaprta v nekakšni kletni celici, široki manj kot meter in dolgi nekaj več kot dva metra, med njegovimi obiski pa je dneve preživljala v sobi agonije, kjer se je znašla v peklu, na robu svojih zmožnosti preživetja. Da bi ohranila prisebnost in s tem tudi življenje, je pisala pisma staršem, reševala naloge iz šolskih knjig ali zaposlila razum kako drugače. Prav njena upornost ji je pomagala preživeti.

Šele po osmih letih je Sabine lahko spregovorila o svoji najkrutejši življenjski izkušnji. Prekinila je molk in na sodišču, pred očmi vse Evrope, zapečatila usodo svojega ugrabitelja v imenu vseh deklic, ki so končale pod njegovo roko…