Elvis – Filmsko življenje kralja rokenrola

V 60. letih se je pojavila posebna podzvrst lahkotne glasbene komedije, ki so ji strokovnjaki nadeli ime »film Elvisa Presleya«; začela se je razvijati leta 1960, ko je Elvis končal služenje vojaškega roka, razmahnila pa se po letu 1963 in trajala do 1968. Te letnice niso naključne: leta 1960 je Roy Orbison kot nasprotje saharinski najstniški baladi, ki so jih prepevali takratni »nadomestni Elvisi«, med drugimi Frankie Avalon, Bobby Vinton, Bobby Ve,e in Neil Sedaka, vpeljal zahtevno pop-balado, ki je pomenila nekakšen »eksperimenta1ni most« med lahkotnim Nashvillom in huronskim britanskim valom. Leta 1963 je Elvis posnel svoj zadnji »nenizkoproračunski« fIlm Viva Las Vegas (predvajan 1964) in s svojo izvedbo pesmi Raya Charlesa What’d I SaJ nekako simbolično (čeprav njegove različice v glasbenem svetu skorajda niso opazili) »odprl vrata« Beatiom in drugim zasedbam z Otoka, pet let pozneje, leta 1968 pa je skorajda nehal z nizom »hitrih« fIlmov (po letu 1968 je posnel še samo dva, ki sta ostala bolj ali manj neopažena), za NBC posnel takoimeno¬vano »vrnitveno« TV-oddajo, dve countryrockovski mali plošči in (spet) odprl vrata valu country-rockerjev, ki so potem prešli v izobčenski country, med kantavtor:.je ali pa v sredinski country (v sedemdesetih)…