Vse, kar je podobnim knjigam skupnega, je pot, pa še ta se v tej, eni od mnogih na temo najpopularnejše romarske poti na svetu, prekine na prvi strani, ali po prvih desetih dnevih hoje z vidika romarja, ki zaradi čarov neskončnosti neba spregleda luknjo razbrazdane zemlje. A za beg, ker v tej zgodbi se nihče ne išče, kot veleva splošna romarska formulacija, je primerna tudi mala vasica sredi ožgane pokrajine, kjer najde romar svoj mir za okrevanje, in spoznanje, da na svetu ni bolj krhke stvari od miru.
Še naspal se ni, ko Cerkvena oblast prepušča cerkvico in vaščane samim sebi, a za spanje bo dovolj časa, cerkev in ljudje potrebujejo pomoč, kot jo potrebuje Magda, pretepena žrtev neke druge veje oblasti. Strah, da ga bo dolgčas v naslednjih 23 dnevih poglodal do kosti, je torej bil odveč, starodavno modrost o zdravilnosti bega pred ljudmi s koncem v edini gostilni, pa bo kmalu zamenjal beg za življenje, z Magdo, s svojim edinim smislom življenja.
Na romarsko pot postavljena zgodba o vseh odtenkih človeške duše; od preračunljivo hladne, kot dosledno brušen nož po konfiguraciji človeške neumnosti, do tople, kot ženska koža ob tabornem ognju, daleč, na samem robu dosega bega.
Na petih poteh do Santiaga zbrane izkušnje avtorja, ki jih strne v popolnoma izmišljeno zgodbo.
Odlomek iz knjige:
Slovensko pripovedništvo, ne omejeno označeno kot mariborsko, pridobiva s prozo Marjana Rajšpa trpežno resnico, moralo in lepoto zgodb, ki jih narekuje življenje. In jih piše bivanjsko prekaljen, talentiran in književno izobražen operater jezika ter vsega, kar ta nudi zahtevnemu bralnemu okusu. (Bojan Sedmak, iz spremne besede)
Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.