Se tudi ti sprašuješ kako živeti polnejše življenje?

Vsak si u017eeli u017eiveti izpolnjeno, a pogosto nas ovire, strahovi in navade zadru017eujejo v ustaljenih vzorcih. Kljuu010d do polneju0161ega u017eivljenja je zavestno prisoten nau010din bivanja, sprejemanje sprememb in povezovanje s svojim notranjim bistvom. V u010dlanku raziskujemo, kako s preprosto spremembo miselnosti, negovanjem hvaleu017enosti, pristnimi odnosi ter iskanjem strasti in smisla doseu010di veu010djo radost in notranji mir. Polneju0161e u017eivljenje ni cilj, temveu010d vsakodnevna izbira u2013 odlou010dite se zanjo u0161e danes!

Dejstvo, da je tempo u017eivljenja ta trenutek hitreju0161i kot kadarkoli prej, lahko preberemo v marsikaterem zapisu, zasledimo v pogovorih s sogovorniki in lahko zau010dutimo v sebi, ko se vsaj malo ustavimo in zadihamo. u017deljni po izpolnjevanju ciljev, nalog, svojih in tujih priu010dakovanj hitimo iz naloge v nalogo, obveznosti v obveznost, iz trenutka v trenutek. Zdi se, kot da nikoli ni dovolj. In morda za nekoga res nikoli ni dovolj.

Vse to bi bilo lepo, u010de med tem ne bi izgubljali nasmeha na obrazu, u017eara v ou010deh, u010dasa za podelitev toplih besed in spodbud drug drugemu. Vse to bi bilo prav, u010de med tem ne bi, za voljo prej omenjenih zmag, izgubljali svojega zdravja, vitalnosti in u017eivljenja. Vzporedno s tem hitenjem pa se mojstrimo tudi v dajanju izgovorov, s katerimi sami sebe prepriu010dujemo tako mou010dno, da vanje zau010dnemo brezpogojno tudi verjeti. Sami sebe potiskamo v krogotok slepljenja, iluzij in lau017enih utvar, ki v resniu010dnosti pravzaprav nimajo mesta niti v nau0161em srcu niti v duu0161i. Vsi zadihani hitimo za njim – u017eivljenjem, a pozabljamo, da gre on skozi in mimo nas.

Le redko v trenutku prisotnosti zaznamo sebe, svoje obu010dutke in sliu0161imo misli, ki se nam porodijo v glavi. Le redko za res zaznamo u017eivljenje v trenutku. To lepoto, preprostost in hvaleu017enost.

Vsi bomo nekou010d priu0161li do svojega konca – v zmernem tempu ali pa v tempu, kjer prehitevamo sami sebe.

Zato se vprau0161am, zato te vprau0161am u2013 ali je vredno? Ali je vredno, da prehitevamo trenutke, ki jih imamo na voljo in lahko v istem trenutku tudi izpuhtijo, kot da jih nikoli ne bi bilo? Ali je vredno, da drage nam osebe, ki jih imamo v svojem u017eivljenju, pozdravljamo le beu017eno, pokliu010demo le redkokdaj in z njimi odlau0161amo obljubljeno kavo, vse dokler je enkrat zanjo u017ee prepozno? Je vredno, da za voljo stresnega doseganja priznanj, prilaganja in ugajanja, ne u017eivimo radostnega, veselega, mirnega in izpopolnjujou010dega u017eivljenja?

Marsikateri trenutek ovrednotimo u0161ele takrat, ko le-ta postane spomin.

Da bi to spremenili pravzaprav ne rabimo veliko. Potrebna je le odlou010ditev za spremembo. Nihu010de ne bo namesto nas u017eivel nau0161ega u017eivljenja, nihu010de ne bo namesto nas prevzemal odlou010ditev, nihu010de se ne bo namesto nas smejal, plesal in pel, u010de tega ne bomo naredili sami. Nihu010de ne bo namesto nas dou017eivljal in ovrednotil trenutkov, u010de jih ne bomo mi sami.

Ni vedno lahko, a se da. Vaja dela mojstra, u010de mojster izbira delati vajo.

Nau010dinov, kako u017eiveti polneju0161e u017eivljenje z zavedanjem in ovrednotenjem trenutkov je veliko. Razliu010dni smo si in zaradi tega ni popolnega recepta. Treba je pri sebi ugotoviti, kaj nas najbolj vrau010da in obdru017ei v sedanjem trenutku; morda zavestno dihanje, meditacija, molitev, u0161port, pisanje in u010dutenje hvaleu017enosti za vse, kar zaznamo ter kar nas obdaja. Vsekakor pa je pogovor s seboj bistvenega pomena, kjer je potrebno ugotoviti, katere so nau0161e prioritete in kaj je tisto, ki bogati nau0161e u017eivljenje in nas dela u017eivljenja polne ljudi. Le s to ugotovitvijo se bomo izognili vse veu010d trenutkom, ki bodo nevede oddrveli mimo nas. Trenutke, v katerih pa bomo zares prisotni, bomo tako lahko u017eiveli dvakrat u2013 enkrat zavestno v sedanjosti in drugiu010d, ko jih bomo s hvaleu017enostjo podou017eivljali kot spomin.


Avtor: Sara Manjalli