9. novembra 2004 je minilo petnajst let od padca berlinskega zidu. Sedež varnostno-obveščevalne službe v nekdanji NDR (Stasi) je bil takrat skoraj čez noč spremenjen v muzej, kjer še danes sestavljajo uničene dokumente, ki jih je Stasi pustil za sabo. ""Štirideset sestavljavcev bi potrebovalo 375 let, da bi spet uredili vse te papirje,"" razlaga upraviteljica.
Pri ohranjanju preteklosti vztraja tudi Anna Funder, ki ji je uspelo pridobiti ne le zaupanje in izpovedi številnih pretresljivih osebnih tragedij, temveč tudi pogled druge strani, nekdanjih ovaduhov, ki so se presenetljivo množično odzvali na njen oglas, povedali svojo stran zgodbe in med drugim razkrili tudi absurdne podrobnosti tedanjih metod.
""Portretiram ljudi, Vzhodne Nemce, ki bodo v eni generaciji izginili. In slikam podobo mesta na stari prelomnici med vzhodom in zahodom. Delam proti pozabi in proti času,"" pravi Funderjeva. V obliki dnevniških zapiskov nam razkriva posledice vohunjenja države za svojimi državljani, ki so neizbrisno ostale zapisane v številna uničena življenja. Gre za pretresljive portrete ljudi, ki so vsi ujeti v precep – med željo, da bi pozabili preteklost, in potrebo, da bi se je spominjali…
Mnenja
Počisti filtreZaenkrat še ni mnenj.