Večina ljudi se zgrozi ob misli, da bi pojedla psa. Svinjina pa se jim zdi povsem običajna hrana. Psihologinja dr. Melanie Joy pravi, da ta razlika ni naključna. Za sistem prepričanj, po katerem nekatere živali štejemo za užitne, drugih pa ne, je uvedla ime karnizem. Na splošno velja, da imajo izoblikovana prepričanja o hrani le vegani in vegetarijanci. Avtorica pa pokaže, da jih ima vsak, kdor se odloča, katere živali bo jedel. Te odločitve ne izhajajo iz potrebe, ampak iz kulture.
Karnizem po njenem nasprotuje sočutju in pravičnosti, ki ju večina ljudi sprejema za svoji vrednoti. Zato se ohranja z obrambnimi mehanizmi, ki popačijo dojemanje in otopijo čustva. Rejene živali tako vidimo kot abstraktno skupino, ne kot posameznike z lastno osebnostjo. Namesto imen dobijo številke, žival na krožniku pa postane »nekaj« namesto »nekoga«. Avtorica poimenuje tudi tri utemeljitve, s katerimi karnizem upravičuje uživanje živali: da je normalno, naravno in nujno. Te tri »N-je« po njenih besedah uporabljajo tudi drugi nasilni sistemi. Kdor v takšnem sistemu odrašča, ga ponotranji, še preden se o njem začne spraševati.
Knjigo je izdala Hiša knjig, Založba KMŠ, leta 2023. Iz angleškega izvirnika Why We Love Dogs, Eat Pigs, and Wear Cows jo je prevedla Mateja Prešern. Obsega 190 strani v formatu 135 × 220 mm. ISBN: 9789617201789.


Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.