Če si čas predstavljamo kot vodoravno črto od rojstva do smrti, je pesništvo Roberta Juarroza zapisano proti času. Njegove pesmi čas prebadajo pod pravim kotom, kot navpičnice. Hranijo se z dogodki, z javnim in zasebnim, z vedenjem in zgodovino, a le zato, da bi jih na koncu spremenile v kristale čistega uvida.
Juarroza ne zanima, kako zadržati čas. Sprašuje se, kako stopiti v sam čas in prek njega onkraj časa. To je obenem vprašanje o razmerju med pesništvom in človekovim notranjim, duhovnim svetom. Pri pesniku, ki živi v senci tega vprašanja, postane poezija vse bolj osrednja oblika življenja, luč, ki meče senco, ki pada po sami luči.
Knjigo je prevedla in uredila Taja Kramberger. Izšla je leta 2006 pri Študentski založbi v zbirki Knjižna zbirka Beletrina, obsega 224 strani in meri 13,5 x 20,5 cm. ISBN: 9789612420352.
Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.