V spomin in opomin

Pred nami je zelo pomembno gradivo novejše slovenske zgodovine – osebni zapisi škofa Antona Vovka od leta 1945 do 1953 – mimo katerega ne bo mogel nihče, ki bo želel pisati o novejši slovenski zgodovini in »ljudski oblasti«. Ljubljanski nadškof Rode v uvodu piše: »Anton Vovk je vodil ljubljansko škofijo v najbolj temnem obdobju njene zgodovine. Komunistična partija, ki je po zmagi revolucije prevzela oblast v državi, je nad ljudmi vzpostavila skrajno grobo strahovlado. Njen zadnji cilj je bil uničenje vere v človeškem srcu, vere v Boga in v večno življenje po njem.