Stoji, stoji beli grad

Grad je eden najbolj značilnih izumov fevdalizma. Okoli gradov so si Evropejci v zgodnjem in visokem srednjem veku na novo organizirali življenje: grad je postal gospodarsko, upravno, sodno in kulturno središče nekega ozemlja. Odnosi in razmerja med lastniki in prebivalci gradov – to niso bili vedno isti ljudje – in njihovo pretežno kmečko okolico so dolga stoletja pomembno zaznamovali zgodovino stare celine. Knjiga pripoveduje o gradovih in njihovih stanovalcih od začetkov pred kakimi tisoč leti, prikazuje spremembe, ki so jih v stoletjih doživljali oboji in pojasnjuje, kako so sčasoma izgubili prvotni pomen. Graščaki in gradovi so iz resničnega življenja stopili v svet ljudske in umetne književnosti, ki jih rada obdajata z romantiko. V resnici pa so za sodobnega človeka dragocena kulturna dediščina, ki se ji nikakor ne bi smeli odreči…