Otroci dni

Eduardo Galeano (roj. 1940) je urugvajski novinar in pisatelj. Že v zgodnjih najstniških letih je ustvarjal svoje prve politično obarvane stripe, v zgodnjih šestdesetih pa je začel delati kot novinar. 

Zaradi političnih prepričanj je moral večkrat zapustiti Urugvaj, od leta 1985 pa spet živi v Montevideu. Galeano je izjemno plodovit avtor, napisal je več kot štirideset knjig, še vedno pa redno piše za več periodičnih publikacij. Njegova najbolj znana dela, med katera sodita naslova Odprte žile Latinske Amerike in Narobe: Šola narobe sveta, ki sta izšla pri založbi Sanje, presegajo običajne literarne žanre, saj združujejo leposlovje, novinarstvo, politične analize in zgodovino. 

‘Otroci dni: koledar človeške zgodovine’ je Galeanovo najrazkošnejše in najbolj poetično delo. Radosten koledar svetih in prekletih je knjiga navdiha za vse, ki se bojujejo proti tiraniji, pohlepu in amneziji. Vsak dan prinaša zgodbo, pa naj bo to potovanje, praznik ali tragedija, ki se je prav res zgodila na ta dan, v več vekih in na mnogoterih koncih sveta. Zgodovinska knjiga, domiselno zasnovana kot svojevrsten koledar, je velik humanistični zaklad, ki nam pokaže, kako živeti in kako se spominjati … 

Pred bralcem razvijajoča se kot srednjeveška pratika vsaka stran novega Galeanovega dela predstavi razsvetljujočo zgodbo, ki bo navdihnila tisti dan v koledarskem letu. Vsak dan obudi v življenje junake in junakinje, ki so spolzeli z zgodovinskega zemljevida, a nas njihova življenja opominjajo na najtemnejše ure in najslajše zmage.

Med drugim izvrže, kako da je Eratosten že leta 234 pr. n. št. izračunal obseg zemlje in se zmotil le za 90 kilometrov, da je Aristotel pisal o ženski kot o nepopolnem moškem, Tomaž Akvinski pa kot o napaki narave, da je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije homoseksualnost do leta 1990 veljala za duševno bolezen, da je na pogreb Karla Marxa pridrla »množica« enajst ljudi, vključno s pogrebnikom, da je vlada ZDA šele leta 2008 Nelsona Mandelo zbrisala s seznama nevarnih teroristov, da vsaka dva tedna umre en svetovni jezik, da so se Brazilci uprli diktaturi, ki je prepovedovala poljubljanje, da je veliki perzijski vezir Abdul Kasem Ismael knjige zavaroval pred vojno s potujočo knjižnico na hrbtu štiristo kamel, in kako je nepremagljivi tekač Emil Zátopek čez noč iz polkovnika postal pometač. 

»… avtor, ki postavlja pod vprašaj vladajoče slike sveta. Njegova orodja so zgodovinski spomin, sarkazem in mišljenje, ki prebija šablone.«Bernard Nežmah, Mladina 

»Zaradi njegovih knjig, ki že več desetletij opozarjajo na nevarnosti in trike neoliberalnega kapitalizma, so ga dolgo preganjali, zdaj pa je eden najbolj cenjenih latinskoameriških pisateljev.« Bojan Glavič, Nedeljski dnevnik