O ljubezni

Marsilio Ficino (1433–1499) je bil florentinski filozof platonik in domači učitelj Medičejcev. Razpravo o ljubezni je v latinščini napisal leta 1469, pri šestintridesetih letih, še preden je postal duhovnik, in jo naslovil Komentar k Platonovemu Simpoziju o ljubezni. Pet let pozneje jo je sam prevedel v italijanščino kot Sopra lo amore. Ko je deset let za tem izdal latinski prevod Platonovih zbranih del, je vanj vključil tudi pregledano latinsko besedilo z naslovom De amore. Pod tem imenom je delo zaslovelo v visoki renesansi, doživelo številne ponatise in vplivalo tudi na poznejše rodove.

Razprava je zgrajena kot sedem govorov po zgledu Platonovega Simpozija. Ficino v njih razlaga izbrana mesta antičnega dialoga, hkrati pa razvija lastno misel o razmerju med Ljubeznijo, se pravi Amorjem ali platonskim Erosom, in Lepoto. Tako opredeli poduhovljeno, platonično ljubezen, ki pa ni zgolj breztelesna: govori namreč o dveh Venerah, zemeljski in nebeški, podobno kot ju poznamo z dveh najbolj znanih Botticellijevih slik. Skupaj s Platonsko teologijo in knjigo O življenju velja za eno njegovih osrednjih del.

Knjiga je v prevodu Mojce Mihelič izšla pri Slovenski matici leta 2021 kot 70. zvezek Filozofske knjižnice. Obsega 232 strani v trdi vezavi v formatu 125 × 193 × 20 mm, ISBN 9789612133504.