Napisani svet

Književnost

Iznajdba papirja, izum tiska in ustanovitev svetovnega spleta se smatrajo za ključne prelomnice v načinu, kako človeštvo pripoveduje in razširja zgodbe med seboj. Manj znani v tem procesu so grški generali, japonske dvorne gospodične, španski osvajalci in pustolovci, karibski pesniki in ameriški astronavti, ki so vsak na svoj način odigrali pomembno ­vlogo v oblikovanju ter širjenju književnosti in literature.

Knjiga Napisani svet zavzeto pripoveduje zgodbo o razvoju literature in (knjižne) pripovedi, pri kateri se poglavja iz svetovne zgodovine zadnjih štirih tisočletij usodno prepletajo s tehnologijami pisanja in reprodukcije, od gline, kamna, pergamenta in papirja do tiska in računalnika. Puchner v svojem delu nazorno pokaže, kako so imele literatura in knjige s svojim sporočilom ključno in pogosto tudi osrednjo vlogo pri razvoju najpomembnejših svetovnih religij, kako so bile pogonsko sredstvo političnih procesov na vseh koncih sveta ter so bile velikokrat tudi temelj za nastanek in obstanek mnogih narodov.

Napisani svet s svojimi analizami besedil skozi zgodovino – od epa o Gilgamešu prek zabeležk tega, kar so govorili Buda in Konfucij ter Jezus Kristus in Sokrat, potem tega, kar sta s svojimi izumi in prizadevanji naredila Gutenberg in Luther, kar je v svojem času pomenil Cervantesov Don Kihot, kakšne premike po svetu je sprožil Komunistični manifest Marxa in Engelsa in kako sta se s svojim pisanjem Sovjetski zvezi uprla Solženicin in Ahmatova – pokaže, kako so knjižna dela pomembno vplivala na razvoj človeštva. Z navdahnjenim pripovedovanjem in precizno analizo Napisani svet predstavlja izviren pogled na svetovno zgodovino.