Esej Na zidu časa (An der Zeitmauer) je Ernst Jünger objavil leta 1959. V njem razmišlja o človeku, ki stoji na previsu pred smrtjo, pred mejo, ki ga potisne onkraj zidu časa. Obenem se vrača k svoji knjigi Delavec (Der Arbeiter) iz leta 1932. Znova pretehta svoje takratne razlage in premisli celotno dogajanje v obdobju nacionalsocializma.
Jünger je bil med obema vojnama eden osrednjih predstavnikov revolucionarnega konservatizma. Ta tok ni bil nacionalsocialističen, a so njegovi pripadniki, tudi proti svoji volji, veljali za sopotnike nacistov, čeprav so se od njih distancirali. Delavca bi kdo na prvi pogled bral kot napoved Hitlerjeve zmage leta 1933. V resnici je knjiga že vnaprej kritizirala to stranko in njeno „totalno mobilizacijo“, prav tako pa tudi tehniko, ki svet mobilizira skozi lik delavca. Ker revolucionarni konservatizem danes v Nemčiji in drugod po Evropi spet pridobiva veljavo, je to ozadje znova aktualno.
V besedilu so navzoče tudi misli, ki jih je Jünger razvil med sporom z Martinom Heideggerjem. Heidegger je v nasprotju z njim zahteval, naj se odpovemo preseganju tehnike in sestopimo k njenemu izvoru, ki sam po sebi ni nič tehničnega.
Knjiga je izšla pri Slovenski matici leta 2017 kot 64. zvezek zbirke Filozofska knjižnica. Prevedel jo je Alfred Leskovec. Obsega 270 strani, je trdo vezana in meri 124 × 190 × 20 mm. ISBN: 9789612132699.
Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.