Ali branje v času zaslonov in družbenih omrežij res izginja? Sociolog in filozof Frank Furedi v knjigi Moč branja s podnaslovom Od Sokrata do Twitterja trdi, da je taka napoved enostranska in nepopolna. Ob pregledu bralne kulture od antike do digitalnih medijev pokaže, da branje že od starega veka sodi med temelje človekovega razvoja. Po njegovem mnenju se človek ob branju kakovostne literature kultivira, zato branje ne bo izumrlo.
Avtor v zgoščenem delu razčlenjuje različne vrste bralcev in načine branja ter primerja, kako so o branju sodili v posameznih obdobjih. S konkretnimi primeri osvetli njegov vpliv skozi zgodovino vse do današnjih razprav o upadanju bralne kulture. Branje opiše kot komunikacijsko orodje, prek katerega poteka ključni del socializacije, in zato mu pripiše temeljno vlogo pri kulturnem, gospodarskem in političnem napredku. Knjiga je tako tudi kritičen pogled na spremembe bralnih navad do 21. stoletja.
Furedi, rojen leta 1947, je po rodu Madžar. Doktoriral je v Londonu in je dolgoletni profesor sociologije na Univerzi v Kentu v Canterburyju. Napisal je med drugim Paranoidno starševstvo, Terapevtsko kulturo, Politiko strahu in Zapravljeno: zakaj šola ne izobražuje več, ki je v slovenščini izšla leta 2016. V delih se posveča strahu, pomenu znanja v družbi ter humanistični izobrazbi in njenemu poučevanju.
Knjigo je v slovenščino prevedel Sandi Kodrič, izdala pa jo je založba UMco leta 2017 v zbirki Knjige o knjigah. Obsega 319 strani, je v mehki vezavi, meri 21 x 15 cm, njena številka ISBN pa je 9789616954877.
Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.