Zbirka kratkih zgodb, s katero se je Klara Eva Kukovičič predstavila kot avtorica, je nastala iz dnevniških zapisov, ki jih je pisala več let. Zgodbe so izmišljene, razen osrednje, Ime bi ji bilo Lena. Avtorica jo je posvetila pokojni babici in zaradi nje se je tudi odločila za izdajo knjige.
V tej zgodbi opiše čustva, ki pridejo po izgubi bližnjega: bolečino, jezo, razočaranje, žalost in obup, pa tudi ljubezen, ki ne mine, ampak se preseli v vsakdanje stvari, kot so stenska ura, jabolčni zavitek in domača kuhinja.
Zgodbe so kratke in zgoščene, mestoma jih osvetli nežen humor. Vzdušje gradijo natančni in osebni opisi krajev ter omembe hrane in pijače, ki bralca kot Proustove magdalenice postavijo sredi dogajanja. Pomembne so tudi drobne podrobnosti, na primer stara ura, ki jo je treba naviti. Zbirka govori o tem, da se lahko tudi takrat, ko se počutimo izgubljene kot nogavica brez para, ozremo v nebo, iščemo utrinke in se sčasoma morda najdemo.
Knjiga je izšla v samozaložbi leta 2024. Ima 114 strani in meri 14 × 22 cm. ISBN: 9789619657409.


Mnenja
Clear filtersZaenkrat še ni mnenj.