Magične kretnje

Magične kretnje

Magične kretnje so bile odkrite s strani šamanov starodavne Mehike v stanjih povišane zavesti, ki so jih imenovali sanjanje.

Šamani stare Mehike so namreč spoznali, da v stanju povišane zavesti njihovo telo izvaja nekakšne gibe in da so prav ti gibi razlog za nenavadno počutje telesne in umske popolnosti. Zmogli so poustvariti gibe, o katerih so menili, da so samodejni odzivi telesa v stanju povišane zavesti. Nastale so Magične kretnje, ki so bile stoletja varovane in so jih lahko izvajali le izbrani čarovniki.

Carlos Castaneda v knjigi Magične kretnje jasno in z veliko avtoriteto osvetljuje pravi pomen čarovništva in magije. Da bi zaznali svetove, ki obstajajo poleg našega, ni dovolj le da hrepenimo po njih, ampak moramo imeti zadostno energijo, da jih lahko dosežemo.

V tej revolucionarni knjigi boste odkrili ključ do starodavnih energijskih tehnik in razkriva niz telesnih gibov, ki so šamanom skozi mnoga stoletja omogočili neverjetna potovanja. Predaja nam starodavno modrost in tako omogoča potovanja v nekatera od teh področij, ki so prav tako resnična, edinstvena, absolutna in močna kot naš lastni svet.

Castaneda razlaga tako zgodovino čarobnih kretenj, kot like današnjemu času prilagojenih oblik magičnih kretenj, ki so subtilno orodje za preboj naših meja, začrtanih z lastnimi predstavami o svetu in širitev zavesti.

Iz knjige:

“Don Juan me je naučil vsega, kar je vedel o čarovnikih svoje veje. Poudaril, utemeljil, potrdil in razložil mi je vse odtenke svojega vedenja, zatorej je vse moje znanje o magičnih kretnjah neposreden nasledek njegovega učenja. Magične kretnje niso izmišljene, marveč so jih v stanjih povišane zavesti odkrili starodavni mehiški vrači don Juanove veje. Odkritje je bilo povsem naključno. Porodilo se je med preprosto raziskavo o značilnostih izjemno dobrega počutja, ki jih je navdajalo v stanjih povišane zavesti, ko so ohranjali nekatere telesne drže ali na poseben način premikali roke in noge. Občutek ugodja je bil zelo močan, zato so vse svoje prizadevanje osredotočili na željo, da bi gibe prenesli v stanje običajne zavesti.

Kot vse kaže, so nalogo uspešno izpeljali in obvladali zelo zapleten niz gibov, ki so jim, če so jih izvajali, omogočali delovati z izjemnimi umskimi in telesnimi zmožnostmi. Pravzaprav so bile posledice izvajanja teh gibov tako dramatične, da so jih imenovali magične kretnje. Iz roda v rod so jih osebno predajali učencem čarovništva, upoštevaje izpopolnjene obrede in tajne obrazce.”

“Poglej moja kolena, je rekel don Juan. Nisi opazil, koliko prožnejši sem kljub visoki starosti od tebe? Pravi otrpk sem, kar zadeva gibljivost mojih kolen. Z magičnimi kretnjami zajezim tok vedenja in telesnosti, zaradi katerega imajo stari moški in ženske toga kolena.

Kako je mogoče, don Juan, da si lahko mlajši od mene? Ker sem obvladal svoj Um! Nimam uma, ki bi mi govoril, da je prišel čas za starost. Ne spoštujem dogovorov, pri katerih nisem sodeloval. Starostne nadloge so eden izmed takih dogovorov. Bil je star, pa vendar sploh ni bil star. Bil je veliko mlajši od mene. Bil je prost vseh obremenjujočih miselnih vzorcev in navad. Bil je svoboden. Medtem, ko sem jaz tičal v ječi napornih miselnih vzorcev in navad, malenkostnih in jalovih razmišljanj, ki sem jih zgolj prevzel, kot sem takrat prvič začutil.”