Kje so tiste stezice

Pristna narodna zgodovina je intimna notranja zadeva naroda, seveda pa so se tuji oblastniki in gospodarji vtikali tudi v intimo svojega potlačenega ljudstva in mu jo nenehno kratili. Potem ko sem prebral in preučil vse najstarejše zgodovine slovenskega naroda, sem odkril, da nobena ne govori o kakšni južnoslovanski priselitvi in da nas vsi najstarejši zgodovinopisci povezujejo s staroselci – Veneti, Etruščani in Kelti. O temeljni tezi uradne slovenske zgodovine, da smo se Slovenci na Balkan priselili šele v drugi polovici prvega tisočletja, se vsem našim pomembnim starejšim virom ni niti sanjalo: Trubar, Herberstein, Sebastijan Krelj, Valvasor, Hacquet, Linhart, Vodnik, Prešeren, Emil Korytko, Štrekelj, Peter Kozler, Davorin Trstenjak, Aškerc …, vsi so le dobro vedeli, da smo Slovenci staroselci in potomci Etruščanov, Venetov in Ilirov. Kolektivni spomin, naše pristno izročilo, ki se je ohranilo skoraj edino v pesmih 19. stoletja.