Jaz in ti, deklici iz Auschwitza

Tatiana je imela šest let, njena sestra Andra pa štiri, ko so ju marca 1944 v Reki, ki je takrat spadala pod Italijo, aretirali nacisti in fašisti. Skupaj z njima so odpeljali tudi mamo, babico, teto in bratranca Sergia. Prek taborišča Risiera di San Sabba v Trstu so jih deportirali v Auschwitz. Aprila 1944 so deklici izbrali za Birkenau in ju dodelili otroškemu bloku, kjer so otroke uporabljali za medicinske poskuse. Sergio ni preživel. Sestri sta preživeli, morda zato, ker so ju zamenjali za dvojčici, morda po naključju. Mati ju je spodbujala, naj nikoli ne pozabita svojih imen.

Januarja 1945 ju je osvobodila Rdeča armada. Sledila so potovanja po Evropi, med drugim na Češko in v britanske domove za otroke, ki so preživeli holokavst. Starša sta znova srečali šele avgusta 1946. Spomini opisujejo grozote taborišča, kot sta jih doživljali kot otroka, in dolgo pot nazaj v normalno življenje. Na koncu avtorici predstavita svoje delo pri izobraževanju o holokavstu. Rodili sta se v Reki judovski materi, o svoji izkušnji pa sta javno začeli govoriti šele konec sedemdesetih let.

Knjigo s podnaslovom najina zgodba o preživetju holokavsta je iz italijanskega izvirnika Noi, bambine ad Auschwitz prevedla Mina Mušinović. Uredila sta jo Umberto Gentiloni Silveri in Marcello Pezzetti. Prvo izdajo je leta 2022 izdala založba Hiša knjig. Ima 156 strani in trdo vezavo, meri 21,5 x 14 cm, ISBN 9789617185522.