Iskanje izgubljenega zdravja: za vse, ki bi se radi ognili belih halj, belih receptov, belih laži, bele žene in črnih misli

V iskanju izgubljenega zdravja 

Iskanje izgubljenega zdravja priznanega slovenskega pisatelja, kolumnista, humorista in prevajalca Branka Gradišnika (1951), je delo v katerem se je avtor posvetil človekovim boleznim in zdravju v najširšem družbenem in v najožjem osebnem smislu.

Gradišnik v svojih ugotovitvah ob znanstveno podkrepljenih dognanjih ves čas črpa iz lastnih izkušenj, ki jih neposredno prevaja v spodbudne zglede, knjiga pa je virtuozen literarni hibrid, saj se giblje med memoaristiko, esejistiko montaignevskega tipa, zdravstvenim kompendijem in čistim, prešernim humorjem. 

Za zdravje in vitalnost

Ob koncu sedmega desetletja življenja avtor izpričuje osupljivo vitalnost ne le telesa, temveč tudi duha. Vitalnost preseva iz njegovega pisanja predvsem kot univerzalna zvedavost, duhovitost, miselna gibkost, radoživost in šegavost, ob tem pa mu je lastna prav neverjetna iskrenost, ki nima nič skupnega z modnim postavljaštvom in montažnim dosežkarstvom t. i. selfi-generacije. 

Besedila v knjigi so urejena v sedem poglavij: 
Prvo je namenjeno gibanju, naslednje presnovi, tretje bojem znotraj telesa (in z vdiralci), četrto problemom zaznave, peto psihosomatiki, šesto staranju (in zrelosti), sedmo pa pogubnosti današnje medikalizacije. Vse skupaj povezuje avtorjevo prepričanje, da so naša telesa evolucijsko ustvarjena, da skrbijo sama zase in za svoje zdravje – vendar le, če jih znamo obvarovati pred tujki konzumerizma, črednosti in nadzora. Knjigi je napisala navdušeno spremno besedo dr. Sonja Ukmar, avtorjeva osebna zdravnica. 

O knjigi so povedali

»Bere se kot priročnik, dober priročnik. Dober priročnik je po definiciji takšen, da ga človek prebere in potem odloži in zna skrbeti sam zase in svoje probleme in si reče: ‘Ah, zakaj sem sploh šel to brat, ko pa so stvari tako jasne?’« – Dr. Sonja Ukmar