Za fabulativno osnovo Hudiča je sicer Tolstoj vzel resnično zgodbo iz življenja tulskega sodnega preiskovalca N.N Friderichsa, ki je tri mesece potem, ko se je oženil z dekletom plemiškega stanu, s strelom iz revolverja ubil kmetico Stepanido Municino, s katero je imel razmerje pred poroko. Dva meseca pozneje ga je zbil vlak. Ali se je to zgodilo zaradi njegove kratkovidnosti ali pa se je sam vrgel pod vlak, je ostalo nepojasnjeno. V Tolstojevem dnevniku se pripoved imenuje Zgodba Friderichsa. Prvič je izšla leta 1911, posmrtno, in v slovenščino doslej še ni bila prevedena.
V nasprotju s Hudičem je Tolstoj Kreutzerjevo sonato pisal dolgo, štiri leta in jo je veliko popravljal, izšla pa je že leta 1891. To pripoved, ki se je še pred objavo širila v prepisih, je takratna kritika označevala za „potres med bralskim občinstvom“. Tolstoj je v njej izrazil svoje poglede na zakon in nekatere posebnosti zakonskega življenja v drugi polovici 19. stoletja (žensko nesvobodo pri izbiri moža, odsotnost kontracepcije, veliko število let, veliko otroško smrtnost, zdravnike, dojilje itn.), predvsem pa je to, kot je pravil sam Tolstoj, „pripoved o meseni ljubezni, o spolnosti znotraj družine“.
Mnenja
Počisti filtreZaenkrat še ni mnenj.